Ploščice so položene

Estrih

Tinjan 374m

Tinjan je majhno naselje na vrhu hriba in je zaradi svojega prečudovitega razgleda na vso Primorsko tudi točka na poti Slovenske planinske treansverzale. Vzpon, če lahko temu sploh tako rečemo je idealen za pomladanske dneve pa tudi v poletnih je super popestritev med dopustom, seveda le pod pogojem da se ga lotimo vzgodnjih urah ali v oblačnem vremenu. Vsem ki imate radi gozdne in travniške poti bo Tinjan še posebej všeč, vso pot vas bo spremljal tudi nežen vonj borovcev, tik pod vrhom vas čaka nepozaben razgled na samem vrhu pa majhno primorsko naselje, po katerem se lahko sprehodite po ozkih uličicah ki so kot nekakšen labirint. Če torej dopusta ne nameravati samo preležati na plaži se podajte na Tinjan, smeri navzgor je več, naju je peljala iz vasi Osp.
Gozdna in travniška pot je zelo lepa









Nad razgledom sva bila oba navdušena






In še nekaj fotk za očke spočit :)

POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA

Pot spominov in tovarištva ali drugače tudi pot ob žici je dolga skoraj 33km in široka 4m. Danes sprehajalna, kolesarska in tekaška pot primerna za rekreacijo, izlet ali še kaj, nas spominja na 9. maj leta 1945 ko se je Ljubljana končno znebila 80 metrov visoke žičnate ograje. Letos že 53. obeležitev tega dogodka ima za sabo že verjetno miljonsko številko pohodnikov, ki so v spomin na tisti čas to pot prehodili, pretekli...
V svojem času v Ljubljani je bil PST moja priljubljena točka za sprehajanje, kolesarjenje in občudovanje narave, letos pa že druga dosežena spominska medalja na prehojeno celotno pot, da je vse skupaj še bolj fascinantno, je pohod letos potekal točno na 9. maj.


Pot večinoma poteka po makedamski cesti, le tu in tam zavije med ulice in ceste, kjer je treba imeti nekaj čuta za orientacijo in bit pazljiv na oznake, ki vso pot označujejo.
Drevoredi nudijo senco in dodajo poti še več čara.
Vsa pot je pretežno ravninska, le na Golovec je potrebno stopiti v hrib in čeprav po hribčku navzgor marsikdo spusti kakšno kapljico potu, je Golovec idealna popestritev pohoda.
Pogumneži in teh je baje bilo letos kar okoli 4000 so Golovec pretekli.
Pot so popestrili novosodobni partizani s svojim petjem partizanskih pesmi. Ampak mi smo šli hitro naprej :D
Naši pogledi na začetku poti so seveda ob pol sedmih zjutraj bili še utrujeni in polni pričakovanj.
Vse pa se je seveda spremenilo po cirka 8 urah, ko smo končali pot in v roke dobili spominske medalje in čestitke. Nasmejani obrazi povedao vse. Kar slika skriva pa so naši boleči podplati, žulji, kolena in še kaj bi se našlo, ampak bolečine so že pozabljene, ostali bodo le lepi spomini.
Posebno medaljo si je seveda prislužil popotnik Jon, ki so ga na koncu bolele kar štiri tačke medtem ko nas samo dve :).

Pa drugo leto? Boste zraven?

Ptujska Gora za nedeljski kolesarski izlet

Nekje sredi Dravskega polja se ponosno dviga Ptujska Gora in s tem ponuja lep razled na vso polje. Romarsko središče, turistična točka, kraj za sprehajanje in lepa ciljna točka za kolesarje kakor sem jaz recimo :), bi na kratko bil njen opis. Cvetna nedelja in obisk Ptujske Gore v kombinaciji s kolesom in sončnim vremenom je idealka za telo in duha.
Obisk priporočen tudi nevernikom že zaradi okolice in razgleda, manjka pa tudi ne kakšna gostilnica. V tem krasnem dnevu pa je nastalo tudi nekaj fotk.

Metulji, metulji, metulji

Dunajska hiša metuljev je ena izmed stvari, ki sem si jih najbolj želela na Dunaju ogledat. Simbol metulja, ki kot grda gosenica v sebi skriva pravo lepoto je zame bil vedno zanimiv. Hiša metuljev pa je pustila mešane občutke. Začetno navdušenje ob preletavanju velikih in manjhnih metuljev nad glavo se je hitro spremenilo v žalostne poglede na tiste, ki so bli mrtvi, polomljeni, ujeti. Delo narave-smrt in delo človeka-ujetništvo so odvzeli nekaj čara tem lepim bitjem in to sem hotela pokazat tudi s to mojo fotoserijo. Metulji niso samo pisani, lepi in živahni, so tudi žalostni, ujeti in mrtvi...

Valentinov Dunaj

Valentinov Dunaj je bil sončen, a mrzel, prav sibirsko mrzel oz. kr leden. A za naju vseeno vesel in romantičen, ker sva po dolgem času spet nekam odrinila, ker sem jaz uspela spet nardit nekaj fotk, ker sva končno uspela obiskat najinega avstrijskega prijatelja in ker sva uživala v novi dogodivščini. Tukaj pa nekaj tistega po kar sem jaz šla na Dunaj-moje fotke :)












dvze

Novoletni KUM-1220m

Po prekrokani silvesterski noči v okolici Radeč v majhni zidani gurci polni jedače, pijače, plesa in veselih ljudi, sva se odločila, da se prvi dan v letu dvigneva malo više, da se zbistrijo glave in sicer kam drugam kot na bližnji KUM. Čeprav Kum spada med tiste hribovske, si lahko predstavljate koliko discipline in volje je bilo vseeno potrebno, da sva izvršila svojo nalogo. A ni nama bilo žal. Kljub težkim nogam sva že na poti ugotovila, da sva se prav odločila. Znašla sva se namreč v srebrnem gozdu kot iz pravljice. Novozapadli sneg in zmrzal sta naredila prav posebno zimsko pravljico.
Srebrni gozd


Kljub mojim mojim 179cm sem se med srebrnimi drevesi kar zgubila












Kar naju je čakalo tik pred vrhom pa sploh nisva pričakovala. Kar sedela bi cel dan na hribu in strmela v daljavo.

Še nekaj slik za lušte za vse tiste, ki ste prvi dan v letu prespali, prelenarili, klicali jelene ali karkoli drugega. hehehe







Ob tej objavi naj se zahvaliva še posebej Dejanu in Majdi in njunim bljižnjim ter prijateljem, ki so naju v tistih koncih tako lepo sprejeli, nama ponudili prenočišče in smo skupaj tako lepo praznovali silvestrovo. Njim in vsem ostalim, ki berete najin blog pa želiva srečno novo leto, veliko zdravja in ljubezni v 2009.